Član : Prijava |Registracija |Znanje Naloži
Iskanje
Islamska ekonomija [Sprememba ]
Islamska ekonomija (arabščina: الاقتصاد الإسلامي) je izraz, ki se uporablja za sklicevanje na islamsko komercialno sodno prakso (arabščina: فقه المعاملات, fiqh al-mu'āmalāt) in tudi ideologijo ekonomije, ki temelji na učenju islama, središče med sistemi marksizma in kapitalizmom.
Islamska komercialna sodna praksa vključuje pravila financiranja ali druge gospodarske dejavnosti s skladnim načinom Shari'a, to je način, ki ustreza islamskemu spisu (Quran in sunnah). Islamska sodna praksa (fiqh) se tradicionalno ukvarja z določitvijo, kaj je potrebno, prepovedano, spodbujeno, odvračalo ali dovoljeno, glede na razkrito besedo Boga (Quran) in verske prakse, ki jih je določil (islamski) prerok (sunnah). To se je nanašalo na vprašanja, kot so lastnina, denar, zaposlovanje, davki, skupaj z vsem ostalim. Družbene ekonomije na drugi strani so delale za opis, analizo in razumevanje proizvodnje, distribucije in porabe blaga in storitev ter preučevale, kako najbolje doseči cilje politike, kot so polna zaposlenost, stabilnost cen, ekonomska pravičnost in produktivnost rast.
Sredi dvajsetega stoletja so kampanje začele spodbujati zamisel o specifičnih islamskih vzorcih gospodarske misli in vedenja. Do sedemdesetih let je bila "islamska ekonomija" uvedena kot akademska disciplina v številnih visokošolskih ustanovah po vsem muslimanskem svetu in na zahodu. Osrednje značilnosti islamskega gospodarstva so pogosto povzete kot: (1) "vedenjske norme in moralne temelje", ki izhajajo iz Kur'ana in Sunneta; (2) zbiranje zakata in drugih islamskih davkov, (3) prepoved obresti (riba), zaračunanih za posojila.
Zagovorniki islamske ekonomije na splošno nanj opisujejo kot socialistične niti kapitalistične, temveč kot "tretjo pot", idealno sredstvo brez nobenih pomanjkljivosti drugih dveh sistemov. Med trditvami islamskih aktivistov in revivalistov, ki so se za islamski gospodarski sistem zahtevali za islamski gospodarski sistem, se bo zmanjšala vrzel med bogatimi in revnimi, blaginja pa se bo okrepila s sredstvi, kot je odvračanje od kopičenja premoženja, obdavčevanje bogastva (prek zakata), vendar ne trgovino, izpostavljanje posojilodajalcev tveganju prek delitve dobička in tveganega kapitala, odvračanje od kopičenja hrane za špekulacije in druge grešne dejavnosti, kot je nezakonita zaplemba zemljišč. Kritiki (Timur Kuran, Feisal Khan) so to opisali predvsem kot "sredstvo uveljavljanja primarnosti islama", pri čemer je gospodarska reforma le sekundarni motiv.
[Zgodovina islamske ekonomije][Qibla][Hajj][Kalifat][Islamska zakonska zveza][Ločitev v islama][Islamska spolna sodna praksa][Islam in masturbacija][Islamska kazenska sodna praksa][Hudud][Adab: islam][Mahram][Islamski spomin][Zakat][Jizya][Waqf][Islamsko bančništvo in finance][Riba][Murabaha][Takaful][Wudu][Ghusl][Najis][Islamski prehrambeni zakoni][Dabihah][Islamska vojaška sodna praksa][Vojaški zaporniki v islamu][Islamske študije][Dirigisme][Fevdalizem][Mercantilizem][Protekcionizem][Darilna ekonomija][Mešano gospodarstvo][Gospodarstvo Singapurja][Nordijski model][Nacionalizacija][Privatizacija][Tržnica: ekonomija][Korporativni kapitalizem][Manorializem][Post-kapitalizem][Državni monopolni kapitalizem][Marxism][Blago in storitve][Tveganega kapitala]
1.Opredelitve in opisi
1.1.Fiqh in islamska ekonomija
2.Zgodovina
2.1.Pred moderna muslimanska misel o ekonomiji
2.2.Razvoj "islamske ekonomije"
3.Kot akademska disciplina
3.1.Dosežki
3.2.Izzivi
4.Islam in ekonomija
5.Lastnina
5.1.Javna lastnina
5.2.Državna lastnina
5.3.Zasebna last
6.Trgi
6.1.Motnje
7.Bančništvo in finance
7.1.Obresti
7.2.Islamske javne finance (Bayt-al-Mal)
7.3.Predlogi
7.3.1.Prihranki in naložbe
7.3.2.Hibridi
8.Kritika in spor
[Naloži Več Vsebina ]


Avtorske pravice @2018 Lxjkh