V vzhodnokatoliških cerkvah je glavni nadškof naslov za glavnega hierarha avtonomne (sui juris) posebne cerkve, ki ni bila "obdarjena s patriarhalnim naslovom". Veliki nadškofi imajo na splošno enake pravice, privilegije in jurisdikcijo kot vzhodnokatoliški patriarhi, razen če je izrecno drugače določeno, in se takoj uvrščajo po njih v prednost časti. Poleg njihove vloge, ki ureja svojo Cerkev, so tudi veliki nadškofi, kot so vzhodnokatoliški patriarhi, ex officio člani kongregacije za vzhodne cerkve v rimski kuriji. Na letni skupščini te skupščine se morajo udeležiti tudi druge seje, če obiščejo Rim ali so sicer sposobni. Obstajajo štirje glavni nadškofi, ki vodijo večjo arhiepiskopalno avtonomno cerkev: [Hierarhija katoliške cerkve][Sveti Peter][Mitropolitski škof][Patriarh][Nadškof][Škofijski škof][Primat: škof][Prefect][Duhovništvo v katoliški cerkvi][Opatica][Opat][Friar][Veliki mojster: red][Menih][Oblate][Pokrajinski nadrejeni][Canon: duhovnik][Katoliške posebne cerkve in liturgični obredi][Roman Curia] |