Pozitivni zakoni (latinščina: ius positum) so človeški zakoni, ki obvezujejo ali določajo akcijo. Opisuje tudi določitev posebnih pravic posameznika ali skupine. Etimološko ime izhaja iz glagola, da posit. Pojem pozitivnega prava se razlikuje od "naravnega prava", ki vsebuje lastne pravice, ki jih ne podeljuje zakon, temveč "Bog, narava ali razlog". Pozitivno pravo se prav tako opisuje kot pravo, ki se uporablja v določenem času (sedanje ali pretekle) in na določenem kraju, ki ga sestavljajo zakonsko pravo in sodna praksa, kolikor je zavezujoča. Natančneje, pozitivno pravo je mogoče opredeliti kot "zakon, ki je dejansko in posebej sprejet ali sprejet s primernim pooblastilom za vlado organizirane pravne družbe". [Latinski][Sodna praksa] |