Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu je pod duhovnim vodstvom papeža v Rimu. Katoliška cerkev je tradicionalno izvira iz Bližnjega vzhoda v 1. stoletju in je bila ena od glavnih religij v regiji od vizantijskih reform v 4. stoletju do stoletij po arabskih islamskih osvajanjih 7. stoletja. Od takrat se je njen delež zmanjšal do današnje težnje diaspore, predvsem zaradi preganjanja družb iz islamske večine. V večini islamskih dežel je katoliška cerkev strogo omejena ali prepovedana. Pomembne izjeme so Izrael in Libanon. Največja skupina, ki ostane na Bližnjem vzhodu, je cerkev Maronite s sedežem v Bejrutu, v Libanonu, v vzhodni katoliški cerkvi v polnem občestvu s papežem in preostalo katoliško cerkvijo. Za določene države (vključno z vzhodno katoliškimi cerkvami) glej:
Cerkev Marijinega Sirija Melkitska katoliška cerkev
Katoliška cerkev v Omanu Katoliška cerkev v Palestini Katoliška cerkev v Združenih arabskih emiratih Katoliška cerkev v Savdski Arabiji Katoliška cerkev v Siriji