Vodikova vez je elektrostatična privlačnost med dvema polarnima skupinama, ki nastane, ko atom atomov vodika (H), ki je kovalentno vezan na visoko elektroenergetski atom, kot sta dušik (N), kisik (O) ali fluor (F), izzove elektrostatično polje drugega zelo elektronegativni atom v bližini.Vodikove vezi lahko nastanejo med molekulami (intermolekularno) ali znotraj različnih delov ene same molekule (intramolekularno). Odvisno od narave donorskih in akceptorskih atomov, ki sestavljajo vez, njihovo geometrijo in okolje, se lahko energija vodikovih vezi giblje med 1 in 40 kcal / mol. Zaradi tega jih naredimo nekoliko močnejše od interakcije van der Waalsa in šibkejše kot kovalentne ali ionske vezi. Ta vrsta vez se lahko pojavi v anorganskih molekulah, kot so voda in v organskih molekulah, kot so DNA in beljakovine.Intermolekularna vodikova vezava je odgovorna za vodo z visoko vrelišče vode (100 ° C) v primerjavi z drugimi skupinami 16 hidridov, ki imajo veliko šibkejšo vodikovo vez. Intramolekularna vezava vodika je delno odgovorna za sekundarne in terciarne strukture beljakovin in nukleinskih kislin. Prav tako igra pomembno vlogo pri strukturi polimerov, tako sintetičnih kot naravnih.Leta 2011 je delovna skupina IUPAC priporočila sodobno dokazano vodikovo vezavo, ki je bila objavljena v časopisu IUPAC Čista in uporabna kemija. Ta opredelitev določa:Vodikova vez je privlačna interakcija med atomom vodika iz molekule ali molekularnim fragmentom X-H, v kateri je X elektronegativnejši od H, in atom ali skupino atomov v isti ali drugi molekuli, v kateri je dokazilo o nastanku obveznic.Spremno tehnično poročilo vsebuje utemeljitev nove opredelitve.Nedavna dela dokazujejo, da vodikova vez (O: H-O) združuje tako intermolekularni O: H samostojni par ":" nonbond in intramolekularno H-O polarno-kovelentno vez, ki je povezana z odbojnim sklopom O-O.. [Beljakovine] |