Predsednik vlade Združenega kraljestva
Prvo ministrstvo in mandat
Cameron-Clegg koalicija in sporazum Krvava nedeljska opravičila Nadzor porabe in strateške obrambe Vojaška intervencija v Libiji (operacija Ellamy) Alternativni referendum za glasovanje Škandal za taksist na telefonu 2011 nemiri Zakon o reformi socialnega skrbstva
Zakon o zdravstvenem varstvu in socialnem varstvu
Poletne olimpijske igre v Londonu 2012 Protesti barcelonske mestne hiše protestirajo Zakon o poroki 2013 Napad Woolwich Škotski referendum o neodvisnosti Privatizacija Royal Mail
Drugo ministrstvo in mandat
Drugo ministrstvo Cameron Operacija Shader Vojaška intervencija proti ISIL v Iraku Piggate Poplave 2015-16 Proračun za leto 2016 Referendum EU Panama Papers
v t e
David William Donald Cameron (/ kæmrən, -mərən /, rojen 9. oktobra 1966) je britanski politik, ki je bil predsednik vlade Združenega kraljestva od leta 2010 do 2016 in vodja konzervativne stranke od leta 2005 do 2016. Bil je poslanec ( MP) za Witney od leta 2001 do 2016. Cameron je opredeljen kot konservativec ene države in je povezan z ekonomsko liberalnimi in družbeno liberalnimi politikami. Cameron se je rodil v Londonu za premožne višje srednjeveške starše, ki so se izobraževali na šoli Heatherdown, Eton College in Brasenose College v Oxfordu. Od leta 1988 do leta 1993 je delal na konzervativnem raziskovalnem oddelku, ki je pomagal konservativnemu premierju Johnu Majorju, preden je politiko odšel v službo za Carlton Communications leta 1994. V letu 2001 je postal poslanec v kabinetu za senat opozicije pod vodstvom konservativcev Michaela Howarda, nasledil Howarda leta 2005. Cameron je skušal rebrandirati konservativce, ki so bili vse bolj družbeno liberalni. V splošnih volitvah leta 2010 je Cameron postal predsednik vlade kot vodja koalicijske vlade z liberalnimi demokrati - najmlajšim imetnikom urada od 1810. let. Njegovo premierstvo so zaznamovali stalni učinki finančne krize poznih 2000-ih; ti so vključevali velik primanjkljaj v javnih financah, ki ga je njegova vlada skušala zmanjšati z varčevalnimi ukrepi. Njegova uprava je uvedla obsežne spremembe v blaginjo, politiko priseljevanja, izobraževanje in zdravstveno varstvo. Privatizirala je Royal Mail in nekaj drugih državnih sredstev ter legalizirala istospolne zakonske zveze. Na mednarodni ravni je njegova vlada vojaško ukrepala v libijski državljanski vojni in pozneje odobrila bombardiranje islamske države Iraka in Levanta; na domačem mestu je njegova vlada nadzorovala referendum o reformi glasovanja in referendumu o škotski neodvisnosti, kar je potrdilo Cameronovo prednost. Ko so konservativci zagotovili nepričakovano večino na splošnih volitvah leta 2015, je ostal kot predsednik vlade in tokrat vodil vlado, ki je samo konservativna. Za izpolnitev manifestne obljube je uvedel referendum o stalnem članstvu Združenega kraljestva v EU. Cameron je podprl stalno članstvo; po uspehu glasov za oddajo, je odstopil, da bi postal novega predsednika vlade in ga je nasledila Theresa May. Cameron je bil pohvaljen za posodobitev konservativne stranke in za zmanjšanje nacionalnega primanjkljaja Združenega kraljestva. Nasprotno pa so jo kritizirali številki na levi in desni ter je bil obtožen političnega oportunizma in elitizma. [Elizabeta II][Finančna kriza 2007-2008][Desna kritika politike] |