Kalpa (Sanskrit: कल्प kalpa) je sanskrtska beseda, ki pomeni aon ali relativno dolgo časovno obdobje (po človeškem izračunu) v hindujski in budistični kozmologiji. Koncept se prvič omenja v Mahabharata. Romila Thapar meni, da je "kalpa najprej navedena v napisih Asoka". V Pali (= zgodnji budistični obliki) se beseda kappa omenja v najstarejšem najstarejšem spisu budizma, Sutta Nipata, kjer govori o "Kapitti: tistemu, ki je presegel čas, Arahant". Ta del budističnih rokopisov sega v srednji del zadnjega tisočletja BCE. Na splošno je kalpa čas med ustvarjanjem in rekreacijo sveta ali vesolja. Opredelitev kalpe, ki je enaka 4,32 milijarde let, najdemo v puranah, posebej Vishnu Purani in Bhagavata Purani. [Budistična kozmologija][Bhagavata Purana] |